Vlada je leto 2022 razglasila za leto arhitekta Jožeta Plečnika ter skladatelja in violinista Giuseppeja Tartinija.
V letu 2022 obeležujemo 150. obletnico rojstva arhitekta Jožeta Plečnika (Ljubljana, 23. januar 1872 – Ljubljana, 7. januar 1957).
S svojim obširnim opusom je pomembno zaznamoval arhitekturno krajino celotne Slovenije in deloma tudi Evrope. Zaradi svojega edinstvenega in celostnega pristopa k oblikovanju stavb in prostorov je postal tudi pomemben vzor in navdih za sodobno arhitekturno produkcijo po vsem svetu.
V kratkem obdobju med obema svetovnima vojnama je preoblikoval Ljubljano iz obrobnega mesta v simbolno narodno prestolnico. V procesu preureditve mesta je upošteval naravne, arhitekturne, zgodovinske in nesnovne kvalitete prostora in jih z večjimi in manjšimi popravki poudaril in povezal v niz javnih prostorov (trgi, parki, ulice, sprehajališča, mostovi) in javnih objektov (knjižnica, cerkvi, tržnice, poslovilni kompleks).
Plečnikova preureditev ne temelji na radikalni moderni prenovi, ampak na dopolnjevanju z oziroma na človekovo individualno izkustvo.
Nove zasnove vabijo k dialogu in identifikaciji z mestom: s tem nastaja human pristop po meri človeka.
Z ozirom na genius loci krajev in iskanju nagovora arhitekture v skladu s potrebami prebivalcev je ob prestolnici pomembno zaznamoval številne slovenske kraje, kot so Kamnik, Kranj, Bogojina in druge.
Glede na to, da Plečnikovo leto pomeni poseben poudarek na celotnem Plečnikovem opusu, s katerim je s svojimi deli zaznamoval slovenski prostor, je treba izpostaviti tudi njegove sakralne, profane, memorialne arhitekture in urbanistične ureditve, s katerimi je oplemenitil kulturno krajino in naselja odmaknjenega Prekmurja (Bogojina, Grad itd.), Štajerske, Koroške (Črna na Koroškem), pa obmejnega hribovskega Posočja (Ponikve, Srpenica) do Vipavske doline.
Bolj kot na iskanju povsem novega arhitekturnega izraza na osnovi industrijskih tehnologij je Plečnikov arhitekturni pristop zasnovan na preoblikovanju arhitekturnih elementov, tipov in konceptov iz svetovne arhitekturne zgodovine ter tudi ljudske arhitekture, domačem obrtništvu in uporabi lokalnih materialov in njihovem kombiniranju z novimi.
Plečnikova dela so bila sprva obrobna in manj znana. Aktualna in svetovno prepoznana so postala v času krize modernizma sedemdesetih let 20. stoletja, ko se je pogled stroke znotraj postmoderne družbe usmeril v upoštevanje arhitekturne zgodovine in njenih spoznanj. Mednarodno so se uveljavila s predstavitvijo na razstavi v pariškem centru Pompidou leta 1986, ki so ji sledile številne razstave, knjige in objave člankov v strokovnih revijah.
Nedavni vpis izbranih Plečnikovih del v Ljubljani na UNESCO Seznam svetovne dediščine je visoko mednarodno priznanje za varovanje in vrednotenje arhitekturne dediščine, ki je pomembna za vse človeštvo, obenem pa zaveza za njeno še skrbnejše varovanje in vključevanje v sodobno življenje.
Razglasitev Plečnikovega leta bo še dodatno spodbudila k oblikovanju novih programov in dejavnosti v zvezi s Plečnikovo dediščino in pozitivno prispeva k širjenju zavesti o izjemnih humanističnih in duhovnih vrednotah arhitektove dediščine.
Prva cerkev, ki jo je zgradil v Sloveniji, je cerkev v Bogojini, in zadnja, ki ji je pred smrtjo vtisnil svoj pečat, je naša župnijska cerkev Marije Vnebovzete pri Gradu.
Vir: Ministrstvo za kulturo
Mihaela Žökš, dipl. upr. org.Strokovna sodelavka za družbene dejavnosti
.jpg.jpg)
