V SPOMIN: umrl pom. akad. dr. Anton Vratuša

V nedeljo, 30. julija 2017, ob 7.10 uri je v 103. letu starosti umrl akademik, dr. Anton Vratuša.

Dragemu Antonu se zahvaljujemo za njegovo pričevanje o "prekmurski düjši".

Hvaležni za njegove nasvete in pomoč ga bomo ohranili v trajnem spominu.

Počivaj v miru.

Leta 2002 je akad. dr. Anton Vratuša postal častni občan Občine Grad v katero se je rad vračal, predvsem ob posebnih priložnostih in slavjih.

Anton Vratuša se je rodil 21. februarja 1915 na Dolnjih Slavečih. Njegova starša sta bila Anton Vratuša in Ana Bokan. Otroštvo in mladost je preživljal na Dolnjih Slavečih, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo. Gimnazijo je obiskoval v Murski Soboti in Ljubljani ter tam tudi maturiral. Nadaljnja pot izobraževanja ga je odpeljala na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je študiral slavistiko in leta 1941 doktoriral z disertacijo Levec in Ljubljanski zvon.

Še istega leta, ko je bila Slovenija okupirana, se je vključil v NOB. Februarja leta 1943 so ga Italijani aretirali in poslali v različna koncentracijska taborišča. V enem izmed koncentracijskih taborišč je vstopil v tajno organizacijo OF. Od leta 1943 pa do konca vojne je bil na raznih vojaških in političnih dolžnostih, po letu 1945 pa je opravljal številne dolžnosti v organih federacije. Leta 1950 je ob delu dokončal tretjo stopnjo študija iz družbenih ved na Visoki politični šoli v Beogradu. Zatem je bil redni profesor na isti šoli, nato pa še na Univerzi v Ljubljani. Bil je ustanovitelj Mednarodnega centra za upravljanje javnih podjetij v deželah v razvoju v Ljubljani, predsednik Upravnega sveta te ustanove, potem pa njegov častni predsednik. Med drugim je bil tudi podpredsednik predsedstva Zveze združenj za družbene vede Jugoslavije in član sveta Mednarodnega združenja za politične vede, član Upravnega odbora inštituta OZN za raziskovanje in izobraževanje, član Uprave Mednarodnega inštituta za oceane na Malti. Od leta 1978 je bil izredni član SAZU (Slovenska akademija znanosti in umetnosti), od leta 1985 pa je postal redni član in predsednik Odbora SAZU za preučevanje narodnih manjšin.

Njegova znanstvena in publicistična dela so zajemala slovenski jezik in literarno zgodovino, po letu 1945 pa so bila v njegovih delih zajeta področja samoupravljanja in participacije v Jugoslaviji, področje mednarodnih odnosov, vprašanja narodnih manjšin in človekovih pravic ter trajnostnega razvoja. Skupaj z drugimi sodelavci pa je organiziral tudi veliko znanstvenoraziskovalnih projektov. Je častni doktor Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru.