Župnijska cerkev Marijinega Vnebovzetja pri Gradu stoji na položnem pobočju sredi naselja. Cerkev sestavljajo zahodni zvonik, ladja in nekoliko ožji prezbiterij.Za zgodovino nekega kraja je bila v preteklosti župnijska cerkev tisti objekt, okrog katerega se je razvijalo versko, gospodarsko, politično in družbeno življenje prebivalcev. Marijina cerkev je romarska in njeni začetki segajo v 11. stoletje. Podatki o obstoju cerkve in župnije zagotovo segajo v leto 1208, ko je potrjeno tudi grajsko poslopje. Verjetno so prvotno cerkev uničili vojaki Otokarja Češkega, ko je prišlo do bitke pod gradom z madžarskimi četami leta 1270. Verjetno je iz tega časa sedanja ladja cerkve, kateri so pozneje v 14. ali 15. stoletju prizidali gotski prezbiterij. Pri starih cerkvah je za določanje starosti pomemben tudi patronicij, god farnega zavetnika, kateremu je cerkev posvečena. Cerkve, ki so od vsega začetka posvečene Marijinemu Vnebovzetju, so najstarejše med Marijinimi cerkvami. Dokaz, da je bila cerkev pri Gradu že v dobi romanskega sloga, je dejstvo, da je imela prvotna cerkev zvonik ločen od cerkve. Kot izhodišče nastanka sedanje cerkve je letnica 1275, tako je cerkev stara nad 720 let, vendar so jo v teh stoletjih dozidavali, prezidavali in obnavljali.
Cerkveno zgradbo postavljajo v 14. stoletje, kar velja predvsem za gotski prezbiterij in njegovo povezavo z ladjo. Prvotno je imela cerkev raven strop, ki so ga odstranili leta 1660, ladjo pa obokali in poslikali. Leta 1690 je cerkev še imela lesen stolp. Sedanji stolp oz. zvonik, visok 35 m, je bil cerkvi dozidan leta 1729. Naslednje večje popravilo cerkve so opravili leta 1781. Pod oltarnim delom cerkve je kripta, ki pripada rodbini Szechy, saj na sklepniku prezbiterija najdemo grb te rodbine z dvoglavim orlom.Pogled na cerkev nam predstavi prezbiterij, ki je višji, obdajajo ga oporniki in venčni zidec, velika okna pa lepo osvetljujejo notranjščino. V cerkev vodita portala v južni steni ladje in v zahodni steni zvonika, oba sta kamnoseško obdelana.
Glavni oltar je leta 1778 izdelal radgonski kipar Janez Klein. Na njem je lesen Marijin kip z detetom iz leta 1510. Kip je ostanek poznogotskega oltarja s krili s štirimi reliefnimi in štirimi poslikanimi upodobitvami prizorov Marijinega življenja in Jezusovega otroštva. Marijin kip z detetom so vstavili v baročni oltar, krili pa hranijo v Narodni galeriji v Budimpešti. Marijin kip je postavljen na prestol, nad njim pa se odpira nebo s srebrnimi oblački in debelušnim puttom, ki se prigiba k Jezuščku. Med stebri oltarja stojita sv. Janez Krstnik s palico in jagnjetom ter sv. Jožef s palico, knjigo in grlicama. V atiki oltarja je figura Boga Očeta, ki ga spremlja zborček puttov, oltar pa krona upodobitev sv. Duha v soju žarkov. Oltar je marmoriran in ima na stebrih posrebrene reliefe. Pod Marijinim kipom se nahaja pozlačen tabernakelj z dvema angeloma ob strani.
Cerkveni ladji je najmočnejši pečat vtisnil Jože Plečnik v obnovitvenih delih v petdesetih letih XX. stoletja. Sedanji strop je po njegovih zamislih bil izdelan leta 1955. V njej je razpel šilaste loke, ki posnemajo obliko gotskega slavoloka, ritmično členijo prostor ter vodijo vernika in obiskovalca proti svetišču. Ploskve med loki in leseno konstrukcijo stropa so zapolnjene s keramičnimi ploščami. Stene krasijo lončene posodice, iz katerih se svetloba v raznih vzorcih razsiplje po celi ladji.
Na južni strani stoji stranski oltar sv. Družine, delo arhitekta Antona Bitenca, na severni steni pa je prižnica. V severni steni prezbiterija je gotski portal, ki vodi v kapelo Lurške Matere božje. Ob njem stoji marmoriran krstilnik s figuro sv. Janeza Krstnika, nad njim pa visi slika Čaščenje sv. Hostije iz 18. stoletja. V severni steni se je ohranil tudi lep gotski stenski tabernakelj s kovanimi vratci. V preteklosti je bilo ob cerkvi tudi pokopališče, ki pa je danes na bližnji vzpetini.
Ogled cerkve je možna ob predhodni najavi v župnišču Grad, župnik ali vodniki pa vam bodo z veseljem podali zgodovino cerkve in delo arhitekta Jožeta Plečnika.
Občina Grad, tel.: 02/551 88 90
.jpg.jpg)
