Grad 172
9264 Grad
PGD DOLNJI SLAVEČI 2023 – 2028
Upravni odbor:
Miran MORŠIČ - predsednik društva
Stanko RECEK - namestnik predsednika
Andrej GRAH - podpredsednik
Damir KNAP - predstavnik mladih
Tadeja KULAR - tajnica
Aleks MAGDIČ - blagajnik
Jožef KNAP - član UO
Silvo KNAP - predsednik disciplinske komisije
Janez SUKIČ - član UO kot poveljnik
Poveljstvo:
Janez SUKIČ - poveljnik društva
Primož SUKIČ - namestnik poveljnika
Aleks MAGDIČ - vodja desetin
Mitja HAJDINJAK - orodjar
Junij, 2022
KRONIKA PGD DOLNJI SLAVEČI OB 90. LETNICI DELOVANJA DRUŠTVA
Prostovoljno gasilsko društvo Dolnji Slaveči, je začelo svojo pot leta 1932. Natančneje 23. maja 1932, so na pobudo takratnega ravnatelja Černeka Zvonimirja, Sabo Franca in Možinar Franca ustanovili gasilsko društvo. Dogovor, da obiščejo vse hiše v vasi z namenom pridobiti čim več članov je bil uspešen, saj jim je uspelo pridobiti 14 novih članov. To so bili: Forjanič Franc, Knap Franc, Dervarič Franc, Hajdinjak Štefan, Recek Franc, Ferko Jožef, Gomboc Anton, Rajbar Anton, Šalamon Karel, Sijarto Jožef, Sabo Alojz, Žohar Franc, Frumen Ludvik in Potočnik Franc.
Kljub težkim časom, so se z veliko vnemo podali novim izzivom naproti. Tako so že naslednje leto kupili prvo ročno brizgalno in zgradili orodjarno. Orodjarno so potem leta 1934 razširili in dogradili gasilski dom.
Vmes je bila druga svetovna vojna in časi po njej so bili težki. Vendar je člane društva želja po razvoju gnala naprej. Tako je na parceli Gomboc Ivana, društvo s pomočjo krajanov leta 1949 začelo graditi zadružni dom. Za potrebe gašenja na drugem koncu vasi, je društvo leta 1953 nabavilo še drugo ročno brizgalno in leta 1954 zgradilo tudi orodjarno na Klanfarovem bregu.
Ker je prvotno grajen gasilski dom dotrajal, so ga leta 1961 porušili, in se preselil v vaški dom oziroma kot se je takrat imenoval, zadružni dom. V tistih časih je prišla tudi pri gasilcih potreba po motorizaciji. Tako je istega leta društvo nabavilo svojo prvo motorno brizgalno, znamke Savica, ki je še danes shranjena v gasilskem domu.
Društvo je prirejalo in se udeleževalo gasilskih svečanosti. Zato se je leta 1969 v našem društvu nabavil tudi prvi prapor.
Svet se je razvijal in tudi pri gasilcih je bila potrebna modernizacija opreme. Tako se je leta 1973 nabavila sodobna motorna brizgalna znamke Ziegler, k njej pa tudi prikolica za prevoz, katero so vlekli s traktorjem.
Za takratni velik razvoj društva v 60-ih in 70-ih letih, smo hvaležni pokojnemu Recek Alojzu.
Način prevoza gasilske opreme s prikolico in traktorjem je v dobrem desetletju postal zastarel. V društvu je nastala potreba po nabavi orodnega vozila, za prevoz moštva in opreme. Zalogaj je bil velik, vendar je gasilcem, skupaj s pomočjo vaščanov, krajevne skupnosti in gasilske zveze leta 1984 uspelo nabaviti rabljeno orodno vozilo znamke TAM. Istega leta pa so zgradili še garažo za vozilo, manjše skladišče in sanitarije.
V 80-ih letih so bile gasilske veselice pretežen vir financiranja gasilskih društev. Prav tako pa je gasilski dom bil vedno središče vaškega dogajanja. K temu se je pojavila potreba in želja po veliki sodobni gasilski dvorani. Za pridobitev potrebnih sredstev za gradnjo, je društvo skupaj s pomočjo vaščanov leta 1988 organiziralo veliko prireditev, Borovo gostüvanje. Prireditev je uspela preko vseh pričakovanj in velika želja po sodobni dvorani je postajala resničnost. Zgradili smo dvorano, jo opremili z mizami in klopmi, prav tako smo opremili kuhinjo z vsem potrebnim.
Z leti pa smo dvorano opremili še s centralnim ogrevanjem.
Kmalu so prišla 90-ta leta. Streha na starem delu gasilskega doma je bila potrebna obnove, kar je bilo tudi s pomočjo članov in vaščanov storjeno. Za gasilski dom se spodobi da ima tudi stolp. Tako je leta 1993 s pomočjo sponzorjev bil zgrajen stolp, na katerega bila premeščena tudi sirena za alarmiranje.
V drugi polovici 90-ih let se je pojavila potreba po sodobnejšem gasilskem vozilu, z sodobnejšo opremo za gašenje in reševanje. Tako je s pomočjo vaščanov, takratne skupne občine Grad-Kuzma in s pomočjo našega gasilskega prijatelja Darka Koželj, leta 1997 uspelo društvu nabaviti novo gasilsko vozilo, Mercedes Sprinter, opremljen z visokotlačno črpalko, 400 litri vode, dvema dihalnima aparatoma in ostalo pripadajočo opremo. Omenjeno vozilo je bilo takrat zelo sodobno in inovativno v okolici.
Z novo nastalo samostojno Slovenijo, je bila tudi želja po novem praporju s Slovenskimi simboli. Tako smo leta 1999 nabavili in razvili nov Slovenski gasilski prapor.
Konec 90-ih let je v društvu močno naraslo število članov, takrat so bile aktivne 4 tekmovalne ekipe, ki so v bližnji okolici žele zmagovalne naslove, prav tako pa tudi zadovoljive rezultate na državnih tekmovanjih.
V začetku novega tisočletja se je pojavila težava z pomanjkanjem pitne vode, posledično pa tudi požarne vode. Tako smo začeli razmišljati o nabavi avtocisterne, ki bi služila za prevoz požarne vode kakor tudi pitne vode. S strani gasilskih prijateljev iz Velenja, nam je bila ponujena priložnost za nakup rabljene avtocisterne, katero smo v svoje garaže pripeljali leta 2002. Nabavljena avtocisterna Mercedes 1213 letnik 1980, in kapaciteto vode 5500 litrov je kljub svojemu šibkemu motorju, dostavila v naša gospodinjstva veliko pitne vode.
Za zelo velik razvoj in napredek društva, v 90-ih letih in začetku novega tisočletja, smo hvaležni, takratnemu predsedniku Recek Karelu, poveljniku Žohar Marjanu, mentorju tekmovalnih ekip Knap Jožefu, blagajniku Marič Leopoldu in tajniku, žal že pokojnemu Pozvek Jožefu.
Kot doma pri hiši tako tudi pri gasilskem domu je vedno potrebno kako popravilo ali prenova. Tako je bila leta 2008 zgrajena nova sodobna pretočna greznica. Finančna sredstva za gradnjo pa so bila pridobljena s prireditvijo maškarade.
Društvo se je vedno trudilo biti opremljeno v skladu s predpisi in potrebami za uspešno delo na intervencijah. Tako je začetek leta 2015 bila sprejeta odločitev da je potrebno zamenjati takrat že zastarelo motorno brizgalno. Tako smo spet organizirali maškarado in s pomočjo GZ Grad pridobili sredstva za nakup nove motorne brizgalne Rosenbauer Fox 3. Hkrati pa smo v gasilsko dvorano nabavili še nov točilni pult.
Konec leta 2015 so se v društvu začela prva razmišljanja o nabavi nove sodobne avtocisterne. Do takrat so za marsikoga bile to le sanje, takrat pa smo začeli z resnimi načrtovanji. Naposled nam uspelo prepričati županjo in Občinskih svet, kateri je leta 2018 sprejeli proračun za 5-letno sofinanciranje nabave nove avtocisterne. Tako so v začetku leta 2019 stekli formalni postopki za nakup avtocisterne, hkrati pa je stekla tudi gradnja garaže za novo vozilo. Decembra 2019 smo ponosno v garažo zapeljali novo avtocisterno.
Potem je prišel čas z virusom Covid, kar je upočasnilo delo v društvu, kar pa ni pomenilo za gasilske intervencije, saj smo že naslednje leto z novo avtocisterno zelo uspešno posredovali na kar 6-ih požarih in nekaj preostalih intervencijah.
Skozi vso zgodovino kakor tudi sedaj, društvo zelo tesno sodeluje in dobiva podporo vaščanov. Ob taki podpori se trudimo da jim stojimo tudi mi ob strani, pa ne samo ob intervencijah, ampak tudi drugače. Tako smo lansko leto z lastnimi sredstvi nabavili defibrilator, kateri je javno dostopen na garaži gasilskega doma. Prav tako pa je lansko leto Uprava za zaščito in reševanje Republike Slovenije, na gasilski dom zmontirala novo, daljinsko vodeno sireno za javno alarmiranje. Sedaj pred današnjo svečanostjo pa je bila na novo prebarvana fasada gasilskega doma.
V kratkem pregledu delovanja PGD Dolnji Slaveči, so bili izpostavljeni samo nekateri dogodki, ki pričajo o našem nesebičnem in požrtvovalnem delu. 90 let delovanja PGD Dolnji Slaveči nosi pečat dela prostovoljcev več generacij Slavečkih gasilcev.
Hvala vsem za vložen trud.
Stanko Recek