Vidonci

Vidonci so razloženo naselje, ki leži ob izviru treh potokov, kateri se združijo v osrednjem delu. Naselje je sestavljeno iz večjega števila zaselkov: Bajna, Dolenjski vrej, Fickova graba, Hajdičeva graba, Klajnberg, Klučarov vrej, Koutarova graba, Kovačova graba, Majžarski vrej, Mesarova graba, Mlinarov vrej, Nabregin breg, Olabe, Pozvekov breg, Sabolova graba, Silašova graba, Spodnji dol, Šlemerova graba, Vajdova graba, Vancarova graba in Vukov breg. V zadnjem času se za zaselke iz spodnjega dela vasi uporablja tudi ime Bosna.

Skozi Vidonce poteka pomembna cestna povezava med središčem Prekmurja, Mursko Soboto in Porabjem na sosednjem Madžarskem.

Prvič so Vidonci omenjeni leta 1365, ko so Madžari izvedli prvi popis v takratni madžarski krajini Totsdag, kar v prevodu pomeni Slovenska krajina.

Leta 1365 se Vidonci pojavljajo pod imenom Bukalya, kar lahko prevedemo v Podbukovje. Prvo ime je bilo povezano z obsežnimi gozdovi, ki so še danes neke vrste značilnost Vidoncev. Ime Bukalya oz. izpeljanke iz tega imena se pojavljajo v različnih listinah vse do 17. stoletja. Leta 1366 se pojavi ime Bykalya in dystrictu Waralyakurniky, leta 1499 Bykallya in leta 1541 villa Bykallya.

Okrog 250 let po prvi omembi kraja, leta 1626, se prvič srečamo z imenom Vidonez, ki je madžarsko ime za Vidonce. Od takrat se ime kraja ni več spremenilo.

Iz leta 1627 izvira tudi vizitacijski zapisnik tedanje gornjelendavske župnije, v kateri so bili takrat protestantje. V tem zapisniku so bili omenjeni tudi podložni polkmetje in kočarji, ki so bili dolžni služiti pastorju. Večina le-teh je prihajala iz Vidoncev in Kruplivnika in so kot zanimivost poimensko navedeni. Iz tega je razvidno, da so bili pogosti priimki Lovenjak, Gyergyek, Horvat, Vrečič, Hajdič, kar so tudi danes pogosti priimki v Vidoncih.

V 17. stoletju so doživeli vrhunec tudi turški vpadi na gornjelendavsko območje. Turki so neusmiljeno ropali, ubijali in odpeljali veliko ljudi v suženjstvo.

Naslednji pomembni mejnik predstavlja ustanovitev šole leta 1899. Do leta 1910 je pouk potekal v opuščenih gostilniških prostorih. V letu 1910 pa se je pouk preselil v novo zgrajeno stavbo. Šolo so obiskovali otroci iz Vidoncev, Otovcev in Kovačevcev. Tako je leta 1937 petoddelčno šolo obiskovalo 244 otrok, od tega 145 iz Vidoncev. Šola je na žalost svoja vrata zaprla leta 1977.

Zanimivi so podatki o gibanju števila prebivalcev v Vidoncih. Leta 1887 je bilo v Vidoncih okrog 40 hiš, leta 1937 pa že 170 hiš s približno 800 prebivalci. Rast števila prebivalcev se je začela počasi umirjati in kmalu tudi upadati. Leta 1967 najdemo v Vidoncih le 149 hiš s 697 prebivalci, vendar je število še dalje upadalo in upada še danes, ko je v vasi 114 hiš s 395 prebivalci.

V Vidoncih se je rodil Ludvik Gyergyek (1922 – 2003), strokovni pisatelj, elektrotehnik in dolgoletni profesor na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani.

Leta 1932 je bilo ustanovljeno Gasilsko društvo Vidonci, ki uspešno deluje še danes. Posebej slavnostno je bilo leta 1957, ko so svojemu namenu predali vaško-gasilski dom. S tem so se končno izpolnile sanje, ki so jih Vidončani dolgo nosili v sebi, to je imeti prostor, ki bo postal središče kulturnega in družabnega življenja na vasi.

V vasi deluje tudi Športno društvo Vidonci, ki je bilo ustanovljeno leta 1996 in je postalo gonilna sila športnega, družabnega in kulturnega življenja.

Vidončani s ponosom gledajo na svojo preteklost. Čeprav v življenju ni bilo vse rožnato, pa so zmogli in še vedno zmorejo premagovati ovire. To jih navdaja z optimizmom, ko zrejo v skupno prihodnost. Tako verjamejo, da bodo s skupnimi močmi dosegli marsikateri cilj, na katerega bodo s ponosom zrli tudi njihovi zanamci.

Besedilo je zbral Robert Kuzmič.