Pri nas niso potekali zgodovinski boji, niti se ne moremo pohvaliti z ljudmi, ki bi bili s svojim delom znani v širši zgodovini in domovini. Tako ne moremo imenovati človeka, zaradi katerega bi prihajale k nam trume nadebudnih učencev, ki bi občudovali vsak štor, na katerem je ta pomembna oseba hladila svojo prvo jezo ali pa vrezala vanj inicijalke prve ljubezni. Ker tega preprosto nimamo, je usoda morala za našo prepoznavnost poskrbeti na drugačen način. In verjemite, da ji je uspelo!
Kakšno »motovilsko priliko« gotovo poznate tudi vi, zato jih ne bi posebej naštevali. Marsikdo pa gotovo ne ve, da jih je napisal dr. Anton Vratuša – sicer že pred nekaj desetletji.
O zgodovini vasi Motovilci je malo znanega. Prvič je bila vas omenjena leta 1366 kot Nedelkouch in dystrictu Waralyakurniky (v okolici Podgradja), leta 1499 pa se omenja kot Mothowylcz.
Motovilci so obcestno naselje, ki leži ob potoku Lukaj, del naselja pa se razprostira na vzhodnem pobočju doline. Potok Lukaj se v bližini Ropoče izliva v reko Ledavo. Naselje na severu loči od Dolnjih Slavečev križišče cest Murska Sobota – Grad in Murska Sobota – Kuzma. Pretežni del vasi je v dolinici kilometer od občinske ceste Grad – Pertoča. Nekaj hiš je tudi vzhodno od vasi na Velikem bregu.
Viri govorijo, da je bilo leta 1921 v vasi 415 prebivalcev, leta 1937 pa 455. Tega leta je bilo v vasi 89 hiš. Zaradi skope zemlje in velike naseljenosti vas ni mogla prehraniti vseh vaščanov in ljudje so se morali izseljevati. V Franciji je bilo 150, v Nemčiji 55, v Ameriki 7, v Slavoniji pa 30 izseljencev in sezonskih delavcev. Ker so ljudje veliko prepotovali, so nekateri govorili več svetovnih jezikov.
Leta 1937 je bilo tri četrtine prebivalstva katoličanov, ostali so bili evangeličani. Istega leta sta bili v vasi dve trgovini in ena gostilna, medtem ko industrije ni bilo. Ker so imeli malo zemlje, so jo izkoriščali do konca in ji niso omogočali dovolj počitka. Poglavitni pridelki so bili pšenica, koruza, krompir, oves, rž in krmne rastline. V suhih letih je bolj uspevalo žito, v mokrih pa koruza in krompir. Ti dve kulturi sta bili sestavni del kmečke prehrane. Povprečno so imele družine po dve kravi, po številu pa so bili na prvem mestu prašiči. Nabava in vzreja perutnine nista zahtevali velikih finančnih sredstev, zato je to bilo kot nalašč za male kmete. Piščance in jajca so sproti prodajali in s tem v glavnem pokrili gospodinjske izdatke.
Danes se je število prebivalstva v primerjavi z letom 1937 prepolovilo, v vasi je ostala le še ena gostilna, trgovino so pred kratkim zaprli. V vasi najdemo tudi gasilski dom, katoliško kapelico, evangeličanski zvonik ter sodobno mrliško vežico.
Vaščani so povezani z ulično razsvetljavo, telefonijo in sistemom kabelske televizije, izgradila pa se je tudi kanalizacija z biološko čistilno napravo.
Za napredek in dogajanje v vasi skrbijo Gasilsko društvo Motovilci ter dve društvi, Društvo za šport, kulturo in turizem »Lukaj« Motovilci in »Peški« društvo za rekreacijo in sprostitev.
Vas se lahko pohvali z večjim številom obrtnikov, še vedno pa dosti ljudi išče zaslužek v tujini (Avstriji in Nemčiji). V vasi je včasih bil pomemben kovač, v zadnjih letih pa je posebej znano mizarstvo. Kmetijstvo kot pomembna panoga prejšnjih časov izgublja svoj pomen, tako da le redko kje še zasledimo hlev z govedmi.
Le še stare fotografije s prizori pristnega kmečkega življenja vedno bolj vzbujajo nostalgijo po nekdanjih časih, ko je bilo vse drugače kot danes. A morda tudi lepše?
Besedilo je zbrala Marjanca Ferko Omahen
Več o vasi Motovilci si lahko preberete na strani www.motovilci.net.
.jpg.jpg)
