Kruplivnik

Vas Kruplivnik se omenja prvič leta 1365 pod imenom Koprinik, leto kasneje je zapisana kot Wyzaloucha, kasneje pa se je preimenovala v Koprywnik.

Leta 1961 je Kruplivnik štel 87 hiš in 413 prebivalcev, od tega 348 kmetov. Leta 1971 je vas imela 80 hiš in 352 prebivalcev, od tega 299 kmetov.

Razloženo naselje na zahodu Goričkega leži v dolini Gračkega potoka, obenem v slemenski pobočni in dolinski legi zahodno od ceste Bodonci – Grad, s katere je dostopno po krajevni cesti.

Na dnu doline so travniki, njive so na prisojnem, zloženem slemenu, južni in vzhodni, strmejši del vaškega zemljišča, pa je porasel z mešanim gozdom. Obsega številne zaselke. Vzhodno od potoka, ki teče po dolini od Grada proti Vadarcem, so Gregarov breg, Rajnigarov rob, Hubrov breg, Kuzmičov breg in Logarov breg. Zahodno od potoka so Dole in Jeruzalem, zaselek je gotovo dobil ime po redu templarjev. Vas sestavljajo še zaselek Frumenova graba, ki pa se v pisnih virih ne omenja. Izraz je v domači uporabi.

Prst je ob potoku peščena, drugod lapornata in ilovnata, pomešana z drobnim prodom. Glavne poljščine so pšenica, ječmen, koruza in krmne rastline. Vse več je majhnih traktorjev, primernih za gričevnat svet. Sadno drevje raste pri hišah in po pobočjih med njivami in travniki. Brajde so pri hišah, tudi majhni vinogradi. Zasebni mešani gozdovi so na jugu proti Vadarcem, manjše krpe gozda pa zlasti na vzhodnem strmem pobočju. V gozdovih je obilo gob.

Hiše so večinoma zidane, nove ali obnovljene, nabijance so izginile. Dve hiši v vasi imata še slamnato streho. Kmetje krmijo mlečno in mesno govedo ter bekone za prodajo. Imajo skupinske vodovode, nekateri še vodnjake s talno vodo, vendar pa voda ob suši rada zmanjkuje.

Vas ima gasilski dom. Leta 1875 je bila ustanovljena osnovna šola v Kruplivniku. Do zgraditve šolskega poslopja leta 1888 je bil pouk v zasebni hiši.

Gostilna je pri Belem Križu. Zasebni električni valjčni mlin že nekaj let ne obratuje. Omenja pa se tudi čebelarstvo. Bogat revir s poljsko in gozdno divjačino upravlja Lovska družina Radovci. Vas ima pokopališče.

Danes šteje Kruplivnik 226 prebivalcev in 69 hiš oz. gospodinjstev. Prebivalstvo je pretežno kmečko – delavskega sloja. Lastniki malih kmetij dajejo zaradi bolezni ali starosti v najem zemljo večjim kmetom. Po obdelovanju površin in načinu sodobnejšega kmetovanja ter staležu živine prednjači kmetija Grahovih, po domače Šujstrovih. Mlad gospodar si je posodobil in razširil hleve, v najemu ima veliko zemlje, od katere bi, če je ne bi on obdeloval, že marsikatera zaraščala.

Ostala gospodinjstva so mešana. Mlajši ljudje so zaposleni, poleg tega še kmetujejo, večji del s stroji. V vasi je tudi zbiralnica mleka pri »Bulfovih«. Manjši odstotek ljudi je zaposlenih v tujini. Vas premore 57 gospodinjstev, ki so priključena na telefonsko omrežje. V vasi se je v zadnjem času tudi veliko cest asfaltiralo.

Stari gasilski dom je odslužil svojemu namenu, zato ga je nadomestil novi, prostorsko mnogo večji s sodobno gasilsko opremo, avtomobilom in dvorano. Vsemu daje krono gasilska sirena z najnovejšo priključitvijo.

Zaselek Beli Križ ima ulično razsvetljavo, hkrati pa premore gostilno, ki je na novo urejena in lahko sprejme tudi večjo skupino gostov.

Hiše v vasi so večji del nove ali obnovljene. Videti je še ostanke treh starih, razpadajočih hiš, ki so poslednji »fosili« te vrste gradenj. Pokopališče ima novo, sodobno mrliško vežico.

Vaška znamenitost je star VALJČNI MLIN, ki pa ne opravlja več svoje funkcije in ga je lastnica Ana Ruh posodobila in prenovila v stanovanjsko hišo. Njen oče Karel Zorger z ženo Ano ga je dal postaviti leta 1929. Mlin je deloval na »magajarum«, vendar je požgal veliko drv in so ga zamenjali za motor na lesni plin. Ta je potreboval manj kurjave. Leta 1957 je prišla v vas elektrika in mlin so montirali na električno napeljavo. Karel Zorger je bil lastnik in upravitelj tega mlina vse do leta 1977, ko je umrl. Eno leto zatem je občasno prihajal obratovat z njim njegov brat Bela Zorger od Grada, ki je tradicijo mlinarja nadaljeval pri Gradu z mlinom in oljarno.

Najdaljša doba obratovanja kruplivniškega mlina pa je bila na vodni pogon. V začetku, od leta 1929 naprej, je imel Karel Zorger zelo dosti dela. Kmetje so vozili v mlin rž, pšenico, ajdo, proso in koruzo. Seveda so domov vozili moko, iz katere so gospodinje delale prave dobrote. Na kamne so še mleli oves in ječmen kot krmo za živali. Mlinar Bela Zorger pravi, da so pred sto leti mleli na kamne in da je bila tista moka boljša od današnje.

V Kruplivniku živijo veseli, trdoživi in gostoljubni ljudje. O tem se lahko prepriča vsak popotnik, ki ga bo pot zanesla v te kraje.

Besedilo je zbrala Štefka Bohar.