Po zapisih se vas Kovačevci pojavlja leta 1365 pod imenom Kouachouch, nato pa še leta 1499 pod imenom Kowasowoz.
Kovačevci so razmetano naselje na slemenih in grapah ob potoku Bezjak in njegovih štirih pritokih. Skozi vas vodi cesta, ki povezuje naselji Vidonci in Poznanovci.Vas se deli na naslednje zaselke: Bašov breg, Cörov breg, Francova graba, Horvatova graba, Hubrov breg, Pozvekov breg, Kocvenklinov breg, Krčmarovi, Roudijova graba, Hlapcov breg ali vrej (prebivalci so Vrejščarji) in Žekšova graba.
Zemlja je težka, ilovnata, na severu ob Bezjaku prodnato peščena. Več obdelovalnega sveta je na zahodnih prisojah. Ob hišah so pomešani travniki, njive, sadovnjaki in vinogradi samorodnic. Poglavitna poljščina je pšenica, manj je rži, ječmena in koruze. Med sadnim drevjem je največ jablan. Na severnem delu potoka Bezjak je istoimenski del gozda, nato pa še Trejbaš, Pušča in Polakanca, na zahodu pa Bukonja in Francove dužine.
V preteklosit so bile kmetije vezane na kravjo in konjsko vprego, danes pa se uporabljajo traktorji s priključki. Hiše so zidane in večina obnovljene, nabijance izginjajo. Gasilska orodjarna je bolj skromna, v zadnji letih pa je gasilski dom dobil novejšo opremo in bil obnovljen.Najbolj pogosti priimki v vasi so Žekš, Roudi in Gjergjek.
Redki posamezniki so zaposleni v Murski Soboti, ki je oddaljena 20 km.
V preteklosti je bila vas znana po žganju oglja. Žganje oglja je bilo precej zahtevno opravilo. Pripraviti je bilo treba kvalitetna drva (bukev, hrast, akacijo). Ta drva so nato razžagali na krajše in zložili v piramido. Zložena drva so obdali z zemljo, debeline okrog 20 cm. Pustili so le majhno odprtino, kjer so zakurili, pozneje pa je služila za dovod zraka. Ta, ki je pripravljal oglje, je moral biti vseskozi zraven in skrbeti, da ne bi drva zagorela, kajti potem bi ostal brez drv in oglja. Trajanje opravila je bilo odvisno od velikosti zloženega kupa drva, ponavadi 2 do 3 dni. Ko je videl, da proces gre proti kraju, je zadelal odprtino in po potrebi polival z vodo, da je zadušil ogenj. Čez nekaj časa, ko se je ta masa ohladila, so začeli odkopavati zemljo. To maso so morali presejati – pepel so vrgli vstran, oglje pa so spravljali v vreče. Uporabljali so ga v delavnici za segrevanje železa (kovačnici), ki so ga nato oblikovali po želji.
Besedilo je zbral Štefan Gjergjek.
.jpg.jpg)
