Grad

Grad je razloženo naselje z gručastim jedrom v dolini Gračkega potoka. Leži sredi zahodnega dela Goričkega in sega na vzhodu na greben, kjer meji na Radovce in Vidonce, na zahodu na greben, kjer se stika z Dolnjimi Slaveči, Gornjimi Slaveči in Kuzmo. Po sredi med njima potega strm greben proti severu do Doliča. Dostop v vas je po cesti iz Bodoncev in po cesti iz Večeslavcev, ki doseže južno mejo pri kužnem znamenju Beli Križ (303 m).
Naselje leži na nadmorski višini od 267 do 390 m. Gručasto središče vasi leži na nadmorski višini 267 m, najvišji del vasi pa je Pepelšček z nadmorsko višino 386 m, kjer se proti severu teren dvigne na višino 389 m.

Naselje, katerega jedro se nahaja na naplavljeni dolini Gračkega potoka in njegovih pritokov, se razprostira po okoliških gričih, ki so večinoma vulkanskega izvora. Pojavljajo se bazaltni tufi, ki so posledica vulkanskega delovanja v okolici Bad Gleichenberga. Vulkanski izbruhi pepela in kamenja v pliocenu so ustvarili razgibane reliefne oblike pri Gradu in v bližnji okolici. Danes tvori bazalt spričo svoje odpornosti visoke gorske kope in ploščata slemena. Bazalt pa je dal tudi nekaj kamnolomov, ki so danes opuščeni, v preteklosti pa so ga ljudje uporabljali kot gradbeni material in je bil v prvi polovici prejšnjega stoletja znan daleč naokoli.

Na bazaltnem grohu stoji tudi grajski kompleks. Zaradi kamninske sestave je to strma pokrajina z vsekanimi dolinami, v katerih je voda v teku tisočletij ustvarila slikovite kanjone, ki svojo podobo najlepše razkrijejo pozimi. Vzpeti svet sestavljajo skrilavci, gnajsi, blestniki, amfiboliti in filiti, v dolinah pa so terciarne usedline peskov, prodov, peščenjakov, glin in laporjev, ki dosežejo velike globine. Zemlja je težka ilovica, pomešana s peskom in prodcem, drugod je spet lapornata, na grebenih tudi prodnata in ob potokih peščena.

Položnejša pobočja in dna dolin večjih ali manjših potokov so intenzivne njivske in travniške površine. Na dvignjenih in prisojnih legah je nekaj tudi večjih vinogradov in sadovnjakov. Mešani gozdovi se razprostirajo na osrednjem in zahodnem slemenu, na severni strani segajo globoko v dolino pretežno iglasti gozdovi, na jugozahodni strani pa sega ozek pas macesnovega gozda prav do vznožja doline.

Jedro vasi tvori centralni zaselek, imenovan Pörga, ki je s kamnito potko povezan z grajskim poslopjem. V njem se nahajajo skoraj vsi infrastrukturni objekti: občinska stavba z sedežem občine, pošto, kulturno dvorano in krajevnim uradom, šola z vrtcem, cerkev in župnišče, zdravstveni dom, zobna ambulanta, banka, zastopništvo zavarovalnice Triglav, lekarna, cvetličarna, trgovine, gostilne, mlin in oljarna, športno igrišče, gasilski dom, dalje je tovarna konfekcije Grupa Eura (nekdanji M-club), proti severu tudi kamnoseška delavnica in nenazadnje tudi pokopališče.
Neposredno ob dostopu h gradu leži zaselek, imenovan Gornji Grad, ki tvori skupaj s parkom in grajskim poslopjem ter pristavo (kjer je do leta 1972 bila šola) zgodovinsko jedro vasi in je svoj pomen izgubil šele v novejši preteklosti. V tem zaselku stoji gostilna iz leta 1754, ki pa ne obratuje več.
Tretji, po številu prebivalcev največji del vasi, tvorijo po okrog štrlečih vzpetinah in dolinah ležeči zaselki: Marof, Kaniža in Bajna na vzhodnem slemenu poleg gradu, na zahodnem slemenu Majcov breg, Rajbarjev breg, Šandorjev breg, Balažinova graba, Gjerkeševa graba, Pekova graba, Sabolova graba, Tomaševa graba, Rankova graba in Gumilarjev breg, na severu pa Bomecov breg in Bežanova graba.

Naselje je v tesni zvezi z gradom, ki stoji na pomolu strmega griča, obdan s 5 ha parkom, in daje vasi značilno zgodovinsko obeležje.

Vas Grad se v zapisanih zgodovinskih dokumentih prvič pojavi leta 1365 pod imenom Waraliafalo (vas pod gradom), leta 1366 pa kot Waralyafalw in districtu Waralyakurnik (vas pod gradom v upravljanju župnije Podgradje). Leta 1478 se omenja kot Opidum Lyndwa (opidum – trg, kraj s tržnimi pravicami), leta 1498 kot opidum Felsewlyndwa. Ime Lyndwa je precej starejše, saj se je že od leta 1208 uporabljalo, vendar se je nanašalo na grad in posestvo in ne toliko na samo vas. Še v francisejskem katastru iz leta 1860 se namreč za del vasi Grad, ki leži na desnem bregu Gračkega potoka, uporablja ime Kukojca.

Dokumenti imajo za grad in zemljišče naslednjo oznako: Terram quandam nomine Lyndwa ad Ferreum castrum pertinentem iz leta 1208, predicti castri Lyndua et suarum pertinentiarium iz leta 1214, po dolgi vrsti drugih dokumentov se leta 1498 in 1499 omenja castrum Felsewlyndwa.

Za naselje se ime Grad v dokumentih uporablja od leta 1952, čeprav je že v zapiskih g. Slaviča iz leta 1918 navedeno poleg imena Gornja Lendava tudi ime Grad.
V preteklosti so bili prebivalci tega kraja predvsem podložni kmetje, kjer so bile značilne cele, polovične, četrtinske in osminske kmetije. Največ je seveda bilo majhnih osminskih kmetij. Ljudje so živeli skromno, saj je na majhnem koščku zemlje živela številčna družina. Zemljiška razdrobljenost je botrovala velikemu izseljevanju našega ljudstva v tujino. Še danes pa se ta razdrobljenost kaže v majhnosti kmetij, saj ena kmetija zajema 1 – 5 ha zemlje.

Ljudje se danes ukvarjajo predvsem s poljedelstvom, le malo jih redi živino, kvečjemu svinje, piščance in drugo perjad. Ukvarjajo pa se še s sadjarstvom, ponekod z vinogradništvom, ki pa je bolj za domačo uporabo. V vasi so tudi čebelarji, ki svoj med oddajajo na domači trg.
Naselje se je v zadnjih desetletjih bistveno spremenilo. V vasi je danes 198 gospodinjstev. Nekdanja kmečka gospodinjstva so danes delavsko - kmečka oz. delavska. Stare kmečke hiše so večinoma zapuščene, lastniki jih pustijo, da počasi propadajo ali pa jih prodajo.

V ohranjenih kmečkih hišah živi starejše prebivalstvo, drugače pa prevladujejo prenovljene kmečke hiše in gospodarska poslopja, ki danes služijo drugim namenom. Veliko je tudi novogradenj.

Večina prebivalcev je zaposlenih v Murski Soboti ter okolici, tudi v kraju samem (Grupa Eura, Krajevni urad, občinska uprava, pošta, banka, šola, vrtec, zdravstveni dom itd.).
Precej ljudi pa še vedno hodi na sezonsko delo oz. je za stalno zaposlenih v tujini (Avstrija, Nemčija).

Grad je torej eno največjih in najstarejših naselij na tem območju, saj je bilo že v 12. stoletju omenjeno kot upravno in vojaško središče. Leta 1208 je tu prvič izpričana pražupnija. Naselje je bilo vseskozi v tesni povezanosti z gradom, ki stoji na pomolu strmega griča in je najobsežnejši grajski kompleks na Slovenskem.

Vas ima bogato in pestro zgodovino in seveda veliko zgodovinskih in sakralnih elementov. Med njimi je vsekakor najveličastnejši grad Grad, na obronku zaselka Kaniža stoji Kripta, grajska grobnica, v središču vasi – Pörgi stoji cerkev Marije Vnebovzete, ki spada med najkvalitetnejše arhitektonske gotske spomenike Pomurja, na južnem koncu naselja stoji kužno znamenje Beli križ, ob vstopu v središče naselja stoji kapelica Sv. Jožefa Delavca ter več križev ob poteh ali ob domačijah, za katere domačini lepo skrbijo. Posamezni kulturni objekti so posebej opisani v rubriki Turizem.

V vasi Grad je aktivnih več društev, med katerimi je najstarejše gasilsko društvo, gasilski dom ima danes tudi dvorano, v kateri se občasno odvijajo razne prireditve, začetki gasilstva pa segajo v leto 1890.

Druga društva, ki delujejo v vasi, pa so: Kulturno društvo France Prešeren Grad, ki je praznovalo 70 let delovanja, Turistično društvo Grad, Športno društvo Grad z več sekcijami, Društvo za kulturno-športni razvoj Gračka pomlad in novoustanovljeno Društvo za razvoj in promocijo turizma občine Grad Skouriš, ki pa deluje na celotnem območju občine Grad.Tu je bil doma Štefan Slamar (1820 – 1877), dobrotnik slovenskih dijakov in množitelj prekmurske književnosti, ki je prevedel iz madžarščine svetopisemske zgodbe za otroke. Tu je tudi do smrti leta 1891 župnikoval publicist in nabožni pisatelj Štefan Žemlič.Besedilo zbrala Danijela Krpič