Naselje Dolnji Slaveči se v virih prvič omenja leta 1365 kot Alsozcleneche, leta 1499 pa kot Alsozaloche.
Zelo raztreseno naselje se vleče domala 3 km daleč po dolini potoka Lukaj ob cesti Motovilci – Kuzma. Pripadajoči zaselki na zahodnem slemenu so: vzhodno od ceste Ažija, Kukojca in Ferkova gasa, na drugi strani potoka Ungarov breg, Vratušov breg, Beli breg in Olabe, proti severu pa Reckova graba in Šumarski vrh.
Prst ob potoku Lukaj, ki zaradi globokega korita le redko poplavi, je peščena, drugod lapornata, ilovnata ali prodnata (šodrna). Na obeh pobočjih so skrbno obdelane njive, kjer goje največ pšenico, koruzo in ječmen, vmes pa so manjši travniki. Zemljo so včasih obdelovali s kravjimi in konjskimi vpregami, danes pa je to že izumrlo.
Ob hišah raste sadno drevje in brajde, najdemo pa tudi manjše vinograde in vrtove. Mešani, v glavnem zasebni gozdovi, so na slemenu in pobočjih, s katerih segajo globoko proti dolini. Hiše so zidane, obnovljene, veliko je že tudi novih. Nabijanice in cimprane hiše so izginile, le kakšno lahko še najdemo s slamo krito, ki kljubuje času.
Pred približno 150-imi leti sta bila zgrajena gostilna s trgovino, katere lastnik je bil Žid Piler, in mlin, katerega lastnik je bil Žid Werner. Od njiju je celotno gospodarsko poslopje odkupil Janez Forjanič z ženo Ano. Po 35-ih letih je takrat gostilno s trgovino podedoval sin Franc z ženo Sidonijo. V njuni lasti je bila 36 let. Danes pa že 42 let z njo gospodari vnuk Franc z ženo Marijo. Mlin sta podedovala sina Ludvik in Kalman, za njima pa vnuka Marija in Herman. Danes je mlin opuščen
V vaškem domu je bila zbiralnica mleka, gasilska orodjarna, dvorana, sejne sobe... Prvo gasilsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1935.
Med leti 1895 in 1968 je bila na Dolnjih Slavečih šola, potem pa je bil pouk opuščen. Šolsko poslopje so prodali zasebnikom.
Na Dolnjih Slavečih so se rodili:
Besedilo zbrala Slavica Potočnik
.jpg.jpg)
