NOČ GRAČKOGA ZMAJA 2016

29. 9. 2016 Mihaela Ž. (Občinska uprava)
Grad 191, 9264 Grad, grad in park pred gradom, 9264 Grad
Termini
22.10.2016 (sobota) ob 14:00

Poročilo o dogodku

NOČ GRAČKOGA ZMAJA 2016

 

Občina Grad se je v sodelovanju z domačimi društvi in Krajinskim parkom Goričko odločila, da izvede prireditev, ki bo opisovala naše okolje, ki bo pristna in ki bo širila dobro med ljudmi, katera bo temeljila na naši bogati, domači kulinariki. Tako smo izbrali lokalno pripovedko o Zmaju kaču, pripovedka o zmaju Kaču, ki mu je grajski konjar ukradel krono in jo prinesel pohlepnemu graščaku tukajšnjega gradu, živi med nami več stoletij in se prenaša iz roda v rod, to je živa pripovedka naših babic. S prireditvijo želimo, da bomo res ponosni na produkte, ki jih ustvarjamo, ki jih naše roke pripravljajo, da ne odidejo v pozabo. Širiti moramo kulturo tega kraja in takšna prireditev je idealna priložnost za to. Poseben pečat prireditvi dodaja pristno naravno okolje.

Na prireditvi je sodelovalo 8 domiselno okrašenih stojnic, ki so jih pripravila domača društva (Društvo LUKAJ iz Motovilec, ŠD Kovačevci, ŠRD Dolnji Slaveči, ŠD Kruplivnik, Društvo SKOURIŠ, NK Grad, ŠD Vidonci in ŠD Radovci), društva so pripravila domače goričke jedi: gibanice, repnjače, retaše, posolanke, pogače, ocvirkove pogače, bograč, domači kruh z ocvirkovim namazom in zaseko, langaš, pajani kruh, pečene kostanje in druge slastne dobrote, ki jih še vedno pripravljajo doma goričke gospodinje, vse pa je povezovala tudi tematika grajskega življenja, zmaja kača… in smo se lahko tako okrepčali z »zmajevo gibanico«, »zmajevimi repki«, »zmajevo kislo zelje«, »zmajev bograč«, »grofova gibanica«… Združili smo moči in rodilo se je mnogo pozitivnega in konkretnega.

In ko se je narava obarvala v svojo jesensko idilo, ko je po tedenskem dežju grajski park obsijalo sonce, so se oglasile fanfare in naznanilo se je, da se začenja »NOČ GRAČKOGA ZMAJA«. Pomen prireditve in vsebino sta podala voditelja Macho in Mejke, ki sta pridrvela s »teligami« kot dvorska norčka med obiskovalce. Cel popoldan sta nam skozi šaljiv način prikazovala dogodke in prilike, ki so se nekoč dogajali za grajskim obzidjem v mogočnih sobanah… Pozdravila sta nas tudi grajska gospoda grofica in grof, ki sta v spremstvu svojih vitezov pobrala tlako in zadovoljna s pobranim sta zaplesala na zvoke Ansambla Horizont.

V grajskem parku so bile na voljo razne otroške delavnice pod vodstvom dveh princesk iz Gledališke skupine Ku-Kuc, kjer so otroci risali, barvali, izdelovali zmajeve krone in viteške meče, se spuščali po zmajevem toboganu in raziskovali trdnjavo z zmajevim labirintom. Grajski zabavljač skupine Čupakabra je skrbel, da nobenemu ni bil dolgčas, saj je žongliral, se igral z ognjem in drugimi rekviziti srednjega veka. Tudi na glavnem odru je bilo poskrbljeno za najmlajše obiskovalce, saj je za njih bila otroška predstava Vitez Mali Bu, kjer so naši najmlajši obiskovalci lahko izvedeli veliko o viteškem življenju in njihovih navadah. Postali so lahko za en dan član viteške druščine Viteza Mali Bu.

Cel popoldan se je čutilo srednjeveško vzdušje za kar so poskrbeli tudi vitezi Reda kraljevega orla s svojo viteško opremo in šotorom, kjer so obiskovalci lahko spoznavali njihovo opravo. Za pravo srednjeveško dogajanje pa so poskrbeli vitezi zvečer, ko se je že malce stemnilo s prikazom bojevanja za zmajevo krono. Videli smo tudi pravi zmajev ognjeni šov, ki so nam ga pripravili člani iz zgodovinskega društva Kvihtarnica, ki je obiskovalce pustil brez sape.

Zvečer pa je bil glasbeni program v katerem so sodelovali Ansambel Horizont, Ivan Zak in Učiteljice ob katerih so obiskovalci uživali, peli in plesali. Grajski park se je spremenil v romantični park, poln energije in dobre glasbe.

Občinska uprava z županjo Cvetko Ficko se zahvaljuje Režijskemu obratu Občine Grad, vsem društvom in ostalim, ki so kakorkoli pripomogli, da je bila prireditev dobro izpeljana. Skupaj smo sodelovali in se potrudili po svojih najboljših močeh, da smo v kratkem času lahko naredili, kar smo naredili. Mi vidimo razvoj v sodelovanju, da se ta del Goričkega razvija v turizmu, vendar se za razvoj moramo potruditi vsi.

 

Mihaela Žökš, dipl.upr.org.

strokovna sodelavka za družbene dejavnosti